Tehnološkemu napredku in inovativnim pristopom k poslovanju ni oz. ne bo ušla niti panoga računovodstva. Že danes računovodstvo ni le “prepisovanje” številk v računovodske programe, ampak postaja ključni element pri planiranju in spremljanju poslovanja ter sprejemanju poslovnih odločitev.

Namen sodobnega računovodstva mora namreč biti pomoč oz. podpora poslovodstvu pri sprejemanju pravih poslovnih odločitev. Ključni pogoj, da računovodstvo lahko služilo temu namenu pa je, da so podatki dosegljivi, obdelani, poknjiženi, analizirani in predstavljeni v realnem času kjerkoli in kadarkoli. Tukaj bo ključno vlogo odigrala tehnologija. Na drugi strani pa potrebujemo znanje, ki omogoča razumevanje, kontrolo in interpretacijo teh podatkov.

Prvi korak k sodobnemu računovodstvu je elektronsko sprejemanje, obdelava in shranjevanje dokumentacije. Tukaj imajo poglavitno vlogo tehnološke rešitve za sprejemanje in zajem dokumentov ter avtomatski prenos le-teh do računovodskih programov oz. drugih ERP sistemov. Primer take rešitve, ki bazira na umetni inteligenci in sprotnem učenju je rešitev Typless, ki zagotavlja, da so podatki sprejeti, odčitani in posredovani naprej v nekaj sekundah, poleg tega pa je točnost posredovanih podatkov neprimerljivo boljša kot pri ročnem evidentiranju in “prepisovanju”. Zavedati se moramo, da so vhodni podatki ključni za vse nadaljnje korake in znana fraza „garbage in, garbage out” še kako velja tudi v tem primeru. Pravilnost podatkov in njihova obdelava v realnem času namreč predstavlja osnovo vseh nadaljnjih procesov.

Drugi korak je avtomatsko knjiženje prejete dokumentacije in ustrezne kontrole poknjiženih dokumentov oz. podatkov. Avtomatsko knjiženje je že realnost, ki ga izvajamo in bo v prihodnje v celoti avtomatizirano. Kljub temu pa specifike pri poslovanju, zakonodaja, globalno poslovanje in kompleksnost poslovnih dogodkov, v ospredje potiskajo veščine ljudi kot so znanje, strokovnost, analitične veščine in zmožnost povezovanja znanj iz različnih področij (računovodstvo, davki, finance, poznavanje trga in poslovanje), ki nato omogočajo vsebinske kontrole avtomatsko obdelanih in poknjiženih podatkov.

Tretji korak pa je analiziranje in prikaz podatkov v obliki, ki omogočajo poslovodstvu razbrati potrebne informacije za sprejemanje pravih poslovnih odločitev. Tukaj imamo že danes BI rešitve, ki omogočajo sprejem in obdelavo podatkov iz različnih baz, njihovo analizo in na koncu uporabniku prijazen in uporaben prikaz podatkov prilagojen potrebam poslovodstva.

Po ustrezno zastavljenih in implementiranih zgornjih korakih, lahko govorimo o vpeljavi sodobnega računovodstva, ki se odraža v »real-time reportingu« in spremenjeni vlogi računovodje, ki postaja vse bolj svetovalna in je bližje poslovodstvu.

Upam tudi, da bomo lahko v nekaj letih govorili, da je tako sodobno računovodstvo nekaj vsakdanjega in da se bomo vsi zavedali zakaj ga potrebujemo in se trudili, da se mu okrepi ugled in teža pomembnosti tudi v očeh vseh ostalih deležnikov v poslovnem svetu.

Domen Praznik
Vodja tima za računovodstvo in davke
Unija, d.o.o.