Kongres izvajalcev računovodskih storitev

Novice


Pravi čas za vključitev v dodatno pokojninsko varčevanje je danes

Gospodarska slika v Sloveniji je (še vedno) zelo ugodna, ugledne analitske inštitucije napovedujejo nadaljevanje gospodarske rasti in zaposlenim težko uide UMAR-jeva napoved, da bodo povprečne plače tudi v prihodnji dveh letih kar spodobno naraščale. Vsako leto bodo (realno) kakšna 2 ali 3 odstotke višje in gotovo bomo živeli lažje.

Vendar vsako leto bomo tudi bližje upokojitvi, bližje finančni »streznitvi«, ko se bomo morali soočiti z ogromnim zmanjšanjem prejemkov. Decembra lani je povprečna pokojnina znašala 640 EUR, povprečna neto plača pa 1.163 EUR. Z drugimi besedami: povprečen upokojenec je dobil skoraj 45 % manj kot povprečen zaposleni. Že res, da je v drugih mesecih leta razmerje nekoliko manj dramatično, vendar če k rednim prejemkom štejemo še nadomestilo za malico in prevoz na delo, se mesečno na povprečnem upokojenskem računu kljub vsemu znajde 45 % manj prejemkov kot na računu povprečnega zaposlenega.

Ali se takšno nazadovanje v prejemkih sploh da nadomestiti? Čemu vse se je treba odpovedati, da se povprečen upokojenski par prilagodi 1.000 EUR nižjim mesečnim prejemkom?

Država se je problema starajočega prebivalstva in padajočih pokojnin zavedala že ob pokojninski reformi na prelomu tisočletja, tako da je že 19 let v Sloveniji prisotno dodatno pokojninsko varčevanje. Vanj je vključenih skoraj 550.000 zaposlenih, ki jim po večini delodajalec (v manjšem delu pa tudi sami) plačuje premijo dodatnega pokojninskega varčevanje. Okrog 60 EUR znaša povprečna mesečna premija in nekdo, ki bo v takšno varčevanje vključen 20 let, bo privarčeval (skupaj z donosi, če bo donosnost delniškega trga 7 % letno in obvezniškega 3 % letno) več kot 19.000 EUR. Takšen privarčevani znesek zadošča za dodatno doživljenjsko pokojninsko rento, ki po trenutnih pogojih presega 65 EUR mesečno oziroma predstavlja 10 odstotni »dodatek« k pokojnini. Vsak mesec do konca življenja.

Pokojninsko varčevanje predstavlja za plačnika davčno spodbudo. Če je zavarovanje urejeno v podjetju in ga financira delodajalec (kar predstavlja večino pokojninskih shem pri nas), lahko za leto, v katerem so bile plačane premije, uveljavlja zmanjšanje davčne osnove. Znesek je sicer omejen na 5,844 % od osnove za obračun prispevkov zaposlenega (največ 2.819,09 EUR), vendar v praksi premije ne dosegajo teh omejitev. Če je plačnik premije dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposleni sam, mu plačana premija v navedenem odstotku zmanjšuje osnovo za odmero dohodnine. 

Tako kot drugod v EU je tudi pri nas neizbežna potreba po dodatnem pokojninskem varčevanju, če želimo doseči dostojno raven prejemkov v tretjem življenjskem obdobju. Veliko družb pri nas, ki se zavedajo problematike pokojnin, že financira pokojninske načrte kolektivnega dodatnega pokojninskega varčevanja. Nenazadnje o tem govorijo številke: število zavarovancev v dodatnem pokojninskem zavarovanju predstavlja 62 % delovno aktivnega prebivalstva. Ti bodo pridobili pravico do dodatne pokojninske rente in prehod v pokoj bo nekoliko lažji. Vendar kaj bo s tistimi, ki niso vključeni v dodatno pokojninsko zavarovanje? Bodo lahko dostojno živeli zgolj s pokojnino?

Čas za vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje je – danes!

Sava pokojninska, d.d.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.